Voditelji za krožni prehod v pohištvenem sektorju
Odmik od linearnega modela "vzemi, naredi, uporabi, odstrani" in prehod na model regenerativne rasti je bistvenega pomena za ohranjanje porabe virov v okviru planetarnih meja in zmanjšanje podnebnih sprememb. V krožnem gospodarstvu se vrednost izdelkov, materialov in virov v gospodarstvu ohranja čim dlje, nastajanje odpadkov pa je čim manjše.
Sedanje linearno gospodarstvo nenehno povečuje potrebe po omejenih naravnih virih, kar je povezano z gospodarsko rastjo. Z uporabo in porabo na bolj krožni način je mogoče bistveno zmanjšati vplive človekovih gospodarskih dejavnosti na okolje, tudi na biotsko raznovrstnost, in doseči trajnostno gospodarsko rast.
Po podatkih Ellen MacArthur je krožno gospodarstvo sistem, v katerem materiali nikoli ne postanejo odpadki, narava pa se obnavlja. V krožnem gospodarstvu se izdelki in materiali ohranjajo v obtoku s postopki, kot so vzdrževanje, ponovna uporaba, obnova, ponovna proizvodnja, recikliranje in kompostiranje. Krožno gospodarstvo se spopada s podnebnimi spremembami in drugimi globalnimi izzivi, kot so izguba biotske raznovrstnosti, odpadki in onesnaževanje, tako da ločuje gospodarsko dejavnost od porabe omejenih virov.
Da bi pospešili prehod EU na krožno gospodarstvo in pod okriljem Evropskega zelenega dogovora je Evropska komisija marca 2020 sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Med drugim je napovedala pobudo za trajnostne izdelke, da bi bili izdelki primerni za podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo ter da bi zmanjšali količino odpadkov.
Komisija je 30. marca 2022 objavila predlog uredbe (COM(2022) 142 final) o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES. Predlog temelji na direktivi o okoljsko primerni zasnovi, vendar povečuje področje uporabe izdelkov in vidike, ki jih je treba zajeti, ne le vidike energetske učinkovitosti, temveč tudi vidike krožnega gospodarstva, kot so trajnost, popravljivost, možnost recikliranja itd.
Nazadnje je bila 28. junija 2024 v Uradnem listu EU objavljena uredba ESPR - Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, ki vzpostavlja okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov.
V sporazumu je navedeno, da mora Komisija v svojem prvem delovnem načrtu, ki bo sprejet najpozneje devet mesecev po začetku veljavnosti nove zakonodaje, dati prednost številnim skupinam proizvodov. Med temi prednostnimi izdelki so pohištvo, železo, jeklo, aluminij, tekstil (zlasti oblačila in obutev), pnevmatike, detergenti, barve, maziva in kemikalije.
Za te (in prihodnje) izdelke je Komisija pooblaščena, da z delegiranimi akti sprejme zahteve za okoljsko primerno zasnovo. Industrija in nacionalne uprave bodo imele 18 mesecev po sprejetju delegiranega akta, da se prilagodijo novim zahtevam za okoljsko primerno zasnovo. Vendar lahko Komisija v nekaterih ustrezno utemeljenih primerih določi zgodnejši datum začetka uporabe.
Komisija bo ocenila izboljšanje okoljske trajnosti sprejetih zahtev, skupaj z drugimi merili, kot so njihov življenjski cikel ali okoljski, ogljični in snovni odtis.
Kot nova generacija pionirjev krožnega gospodarstva ste ključni del rešitve. Vaša ustvarjalnost in voditeljstvo, ki ju vodi regenerativna in obnovitvena miselnost, bosta prispevala k mobilizaciji novega industrijskega sistema.
— Andrew Morlet - CEO Ellen MacArthur Foundation
Te zahteve glede krožnosti in trajnosti je treba vključiti v vse faze vrednostne verige pohištva, da bi dosegli popolnoma krožno gospodarstvo: od oblikovanja do proizvodnje in vse do potrošnika. Zato bi moral krožni model vključevati ekološko oblikovane izdelke in storitve, ki temeljijo na surovinah z majhnim vplivom in sledljivostjo, trajnih in popravljivih izdelkih, trajnostnih proizvodnih postopkih ter spodbujanju najboljših scenarijev uporabe in predelave materialov in zavrženih izdelkov.
Prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo bo zahteval nove poslovne modele in preoblikovanje strategij pohištvenih podjetij, da bi jih prilagodili novi realnosti in se izognili izgubi konkurenčnosti v tem procesu.
Da bi bil proces prehoda uspešen, bi ga morali voditi strokovnjaki z ustreznimi učnimi načrti in usposabljanjem za razumevanje, upravljanje in spodbujanje krožnih strategij v svojih podjetjih ter uspešno vodenje tega prehoda v celotni vrednostni verigi pohištvenega sektorja.
